8. slovenski endokrinološki kongres z mednarodno udeležbo — Rikli Balance Hotel, Bled, 19.–21. 11. 2026

Izr. prof. dr. Klemen Dovč, dr. med., je specialist pediatrične endokrinologije na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter izredni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Aktivno deluje v domači in mednarodni strokovni ter znanstveni skupnosti. Je član odbora EASD za izobraževanje in usposabljanje (EASD Training and Education Committee), svetovalnega odbora Mednarodnega združenja ISPAD ter soustanovitelj skupine JENIOUS, skupnosti mladih raziskovalcev znotraj ISPAD, pri kateri je v letih 2018–2020 opravljal funkcijo predsednika. Je trenutni pomožni urednik mednarodnih kliničnih smernic ISPAD ter pomožni urednik v reviji Metabologia. Med letoma 2020 in 2023 je bil predsedujoči strokovne tematske skupine za endokrinologijo in diabetes v okviru strokovne skupine Evropske komisije za medicinske pripomočke. Pomemben del njegovega delovanja predstavlja mentoriranje mladih raziskovalcev in spodbujanje mednarodnega raziskovalnega sodelovanja na področju pediatrične diabetologije. Aktivno sodeluje pri programu ISPAD Science School, enem ključnih izobraževalnih programov združenja, namenjenem mladim zdravnikom in raziskovalcem. Kot mentor in predavatelj sodeluje pri razvoju raziskovalnih projektov, metodologiji kliničnega raziskovanja ter vzpostavljanju mednarodnih raziskovalnih povezav. Za svoje raziskovalno delo je prejel več domačih in mednarodnih priznanj, med drugim ISPAD Young Investigator Award (2023), JDRF-ISPAD Research Fellowship Award (2018) ter več drugih raziskovalnih nagrad. Sodeluje pri številnih javno financiranih raziskovalnih projektih ter je vodil oziroma sodeloval pri več mednarodnih in nacionalnih kliničnih raziskavah. Poleg strokovnega in raziskovalnega dela je aktiven tudi na področju podpore otrokom in mladostnikom s sladkorno boleznijo. Prostovoljno sodeluje z društvom slovenskih pediatričnih bolnikov s sladkorno boleznijo Sladkorčki, s katerim vsako leto organizira poletni tabor za več kot 100 otrok s sladkorno boleznijo tipa 1.

Helena Filipsson Nyström, MD, PhD, is Professor of Internal Medicine and Endocrinology, Senior Consultant in Endocrinology at Sahlgrenska University Hospital, and an Excellent Teacher at the University of Gothenburg, Sweden. She combines clinical practice, research and medical education, with a particular focus on thyroid disorders, especially Graves’ disease and iodine deficiency. She leads a research group in thyroid disease and is Chair of the Regional Hyperthyroidism Process Team.

She has extensive experience in undergraduate and postgraduate medical education and has developed interactive and digital approaches to teaching endocrinology. In 2026, she was awarded the title Excellent Teacher by the University of Gothenburg in recognition of her pedagogical competence.

Prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med., je maturirala na Gimnaziji Miloša Zidanška v Mariboru (sedanji II. gimnaziji Maribor) in na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, diplomirala pa na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana se je zaposlila kot mlada raziskovalka. Opravila je dvosemestrski podiplomski tečaj iz nuklearne medicine, magistrsko nalogo z naslovom »Vpliv kalcija, serotonina in njune kombinacije na folikularne celice FRTL-5 in vitro«, doktorsko disertacijo z naslovom »Vpliv litija na celični liniji FRTL-5 in CHO ter na humane ščitnične folikle in vitro«, specialistični izpit iz interne medicine ter nato še specialistični izpit iz nuklearne medicine. Zaposlena je kot višja zdravnica specialistka na Kliniki za nuklearno medicino v UKC Ljubljana invodi Ambulante za bolezni ščitnice. Je glavna mentorica za področje nuklearna ininterna medicina. Kot redna profesorica je zaposlena tudi na Katedri za internomedicino in je nosilka predmetov Splošna propedevtika, Specialna medicinska propedevtika z osnovami kirurgije, Interna medicina za študente dentalne medicine ter nosilka dveh izbirnih predmetov. Bila sem glavna mentorica ali somentorica pri več zaključenih doktoratih in Prešernovih nalogah študentov. Njena glavna raziskovalna področja so: preskrba z jodom, vloga joda in drugih dejavnikov v fiziologiji in patofiziologiji ščitnice, nosečnost, nodus v ščitnici, avtoimunske bolezni ščitnice, ščitnična orbitopatija. Je predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za področje nuklearna medicina.

Dr. Nadan Gregorič, dr. med. je leta 2008 diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2015 opravil specializacijo iz interne medicine in leta 2025 zaključil doktorski študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlen je na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, kjer se poleg diabetologije ukvarjam z redkimi prirojenimi presnovnimi boleznimi pri odraslih.

Izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., mag. bioet., je leta 2007 diplomiral in leta 2012 doktoriral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2008 pa je z odliko (summa cum laude) zaključil magistrski študij na Univerzi v Leuvnu v Belgiji. Med dodiplomskim študijem je bil glavni urednik revije Medicinski razgledi. Od leta 2013 je član Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Od leta 2014 je zaposlen kot specialist pediater na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Od leta 2022 je izredni profesor za pediatrijo in docent za medicinsko etiko ter član Katedre za pediatrijo in Katedre za medicinsko etiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 2021/2022 je bil Fulbrightov štipendist ter gostujoči predavatelj in raziskovalec na Medicinski fakulteti Univerze Stanford v ZDA. Vodi slovenski nacionalni program univerzalnega presejanja otrok za družinsko hiperholesterolemijo. Koordinira nacionalni program presejanja novorojencev, vključno z njegovima širitvama v letih 2018 in 2024–2025, ter Nacionalni register redkih nemalignih bolezni v okviru Centra za redke bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Je nacionalni sovodja mreže lipidnih ambulant Evropskega združenja za aterosklerozo (EAS Lipid Clinics Network) in nacionalni vodja mednarodnega projekta Familial Hypercholesterolemia Studies Collaboration (EAS FHSC). Od leta 2024 je podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Od leta 2025 predseduje Odboru za genomiko Mednarodnega združenja za presejanje novorojencev (ISNS) in je ustanovni član Delovne skupine za pediatrično lipidologijo Evropskega združenja za aterosklerozo (EAS PLWG). Je tudi član Znanstvenega svetovalnega odbora FH Europe in Delovne skupine za presejanje novorojencev pri EURORDIS ter »Emerging Leader« Svetovne zveze za srce (World Heart Federation, WHF). Od leta 2026 je podpredsednik Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino ARIS. Raziskovalno je dejaven na področjih presnovnih bolezni, redkih bolezni, dislipidemij in medicinske etike. Je avtor oziroma soavtor več kot 145 znanstvenih člankov, indeksiranih v zbirki PubMed, njegov h-indeks pa znaša 32.

Doc. dr. Kristina Groti Antonić, dr. med., je docentka interne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in specialistka interne medicine – endokrinologinja na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana. Njeno klinično in raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v moško reproduktivno endokrinologijo, funkcionalni hipogonadizem, nadomestno zdravljenje s testosteronom, Klinefelterjev sindrom, osteoporozo ter presnovne bolezni ter bolezni nadledvičnic in hipofize. Posebej jo zanimajo povezave med hormonskimi motnjami, presnovo, zdravjem kosti in reproduktivnim zdravjem moških. Sodeluje z mednarodnimi raziskovalnimi skupinami in strokovnjaki s področja endokrinologije in andrologije. Aktivno je vključena v dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, mentorstvo specializantom ter magistrskim in doktorskim študentom. Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih publikacij. Redno sodeluje na slovenskih in tujih srečanjih s področja endokrinologije in interne medicine.

Vedrana Harambašić Vujanović, dr. med., je študij medicine zaključila na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu. Po končanem študiju je strokovno pot nadaljevala v Sloveniji, kjer je opravila specializacijo iz interne medicine. Svoje strokovno delovanje je nato usmerila na področje endokrinologije in diabetologije ter je danes zaposlena kot specialistka interne medicine na Oddelku za endokrinologijo in diabetologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Njeno klinično, strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo ter v področja dislipidemij, diabetične polinevropatije in kardiometabolnih dejavnikov tveganja. Poseben poudarek namenja celostni in multidisciplinarni obravnavi bolnikov z visokim kardiovaskularnim in presnovnim tveganjem.

Je sovodja Lipidnega konzilija in Ambulante za diabetično stopalo UKC Maribor ter aktivno sodeluje pri strokovnem izobraževanju in izmenjavi znanja na področju diabetologije in endokrinologije.

Izr. prof. dr. Miodrag Janić, dr. med., je zdravnik specialist interne medicine, zaposlen na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni (Diabetološki oddelek) v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je izvoljen v naziv izrednega profesorja za področje interne medicine. Medicinsko fakulteto je zaključil leta 2010, doktoriral pa leta 2016 z raziskavo o pleiotropnih učinkih nizkih odmerkov zaviralcev reninsko-angiotenzinskega sistema in statinov na žilno steno. Njegovo klinično in raziskovalno delo obsega področja kardiometabolne medicine, sladkorne bolezni in ateroskleroze. Raziskovalno se posveča predvsem sodobnim antidiabetičnim zdravilom ter diabetični ledvični bolezni, zlasti proučevanju poti komplementa, intrarenalne hemodinamike ter bioloških označevalcev. Pomemben del njegovega raziskovalnega dela predstavlja tudi preučevanje srčno-žilnega in presnovnega bremena pri psoriazi (luskavici), kjer je deloval kot mentor pri doktorskem študiju. Prav tako se aktivno ukvarja z vrednotenjem sistemov za neprekinjeno merjenje glukoze, s proučevanjem nefarmakoloških edukacijskih pristopov ter z vključevanjem napredne multi-omske metodologije v klinične raziskovalne okvire. Na področju lipidologije in naprednega zniževanja srčno-žilnega tveganja pa je aktiven strokovno ter kot predavatelj. Je avtor številnih znanstvenih člankov in prejemnik več nagrad.

Prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med. je redni profesor interne medicine in endokrinologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja Endokrinološkega oddelka Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana. Diplomiral in doktoriral je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Gostoval je v Royal Free Hospital in University College Hospital v Londonu, Združeno kraljestvo. Njegovi glavni klinični in raziskovalni interesi vključujejo presnovne bolezni kosti, osteoporozo in bolezni nadledvične žleze. Je nosilec mednarodnega certifikata iz klinične denzitometrije. Oblikoval je presejalni program za osteoporozo v starejši populaciji pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Je član izobraževalnega odbora Evropskega združenja endokrinologov (ESE), član odbora nacionalnih združenj Mednarodne fundacije za osteoporozo (IOF) ter član upravnega odbora Združenja endokrinologov Slovenije.

Izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., je izredni profesor pediatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in pediater endokrinolog na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njegova glavna klinična in raziskovalna področja vključujejo motnje rasti in pubertetnega razvoja, debelost pri otrocih, presnovne zaplete, sladkorno bolezen ter motnje presnove lipidov. Pomemben del njegovega znanstvenega dela je usmerjen v fiziologijo in mehanizme rasti, delovanje rastnega hormona ter genetsko in epigenetsko ozadje motenj rasti in debelosti pri otrocih in mladostnikih. Kot vodja raziskave ali sodelujoči raziskovalec je sodeloval pri številnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področij rasti, debelosti in presnovnega zdravja otrok.

Doc. dr. Jernej Kovač je genetik in biokemik, zaposlen na Kliničnem inštitutu za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana, ter docent na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno v klinično genomiko, diagnostiko redkih bolezni ter uvajanje naprednih genomskih tehnologij v presejanje novorojencev. Ukvarja se s sekvenciranjem eksomov in genomov, tehnologijami dolgih odčitkov ter epigenomiko. Vodi nacionalne raziskovalne projekte in sodeluje pri pomembnih slovenskih ter evropskih pobudah na področju genomske medicine in genomskih podatkovnih infrastruktur.

IZOBRAZBA: 1998: maturiral na II. gimnaziji Maribor; 2005: diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani s posebnim priznanjem dekana za odličen uspeh pri študiju: doktor medicine; 2006-2011: specializacija iz interne medicine; 2011: opravil specialistični izpit iz interne medicine s pohvalo; 2016: doktor znanosti s področja medicinskih ved, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

DELOVNE IZKUŠNJE: 2006-: delam v specialistični diabetološki in endokrinološki ambulanti ter urgentni internistični ambulanti, obravnavam hospitalne internistične bolnike, član bolnišničnih konzilijev (hipofizni, nadledvični, za zdravljenje s teriparatidom, za reproduktivno endokrinologijo), vodja lipidnega konzilija; 2017-2024: član posebne zdravniške komisije (po ZIKS-1), Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije; 2019-: glavni mentor za specializacijo iz interne medicine in nadzornik kakovosti specializacij, Zdravniška zbornica Slovenije; 2020-2024: koordinator ambulantnega centra Klinike za interno medicino UKC Maribor; 2020-: sodelavec za kakovost Centra za kakovost in organizacijo UKC Maribor; 2023-: docent za interno medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru; 2025-: starejši zdravnik specialist, UKC Maribor

AKTIVNA SODELOVANJA IN ČLANSTVA NA SREČANJIH V SLOVENIJI IN TUJINI: Redno sodelovanje na slovenskih in tujih srečanjih s področja endokrinologije, diabetologije in interne medicine; bibliografija dostopna v bazi COBISS; Sodelovanje v večih kliničnih preizkušanjih faze III +; Član evropskega (ESE) in slovenskega endokrinološkega združenja, član slovenskega diabetološkega združenja

Dr. Katarina Mlekuš Kozamernik, dr. med., je specialistka interne medicine na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Klinično se ukvarja predvsem z boleznimi hipofize in nadledvičnih žlez, reproduktivno endokrinologijo ter sindromsko debelostjo. Raziskovalno se posveča predvsem boleznim obščitnic, osteoporozi in presnovnim boleznim kosti. Aktivno sodeluje pri raziskovalnem in pedagoškem delu ter izobraževanju študentov, specializantov in zdravnikov ter svoje delo predstavlja na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih.

Dr. Ana Munda, mag. psih., specializantka klin. psih. je zaposlena na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, kjer je svojo poklicno pot pričela kot mlada raziskovalka in leta 2025 zaključila doktorski študij. Trenutno opravlja specializacijo iz klinične psihologije. Raziskovalno se posveča predvsem nosečnicam s sladkorno boleznijo ter psihosocialnim vidikom življenja s sladkorno boleznijo.

Izr. prof. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., je izredni profesor za patološko fiziologijo ter prodekan za mednarodne odnose in doktorski študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po končanem študiju medicine na Medicinski fakulteti je se zaposlil kot mladi raziskovalec v laboratoriju prof. dr. Zorana Grubiča pod mentorstvom prof. dr. Tomaža Marša. Kot mladi raziskovalec se je eno leto izpopolnjeval na Karolinskem inštitutu pod mentorstvom profesorjev dr. Juleen Zierath in dr. Alexandra Chibalina. Od leta 2011 poučuje patološko fiziologijo študente medicine, dentalne medicine, farmacije in laboratorijske biomedicine, od leta 2016 pa je tudi nosilec predmeta Patološka fiziologija za študente farmacije in laboratorijske biomedicine. Leta 2022 je na Medicinski fakulteti ponovno uvedel predmet Medicinska terminologija za študente medicine in dentalne medicine. Od leta 2016 je vodja Laboratorija za molekularno nevrobiologijo, od leta 2022 pa vodja raziskovalnega programa Molekularni mehanizmi razvoja in delovanja skeletne mišice. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno v molekularne mehanizme izločanja in delovanja miokinov, uravnavanje energijske presnove in ionskega transporta v skeletni mišici, farmakološke modulatorje mišične energijske presnove, razvoj novih metodoloških pristopov (NAM), ki ne vključujejo poskusnih živali, ter, v sodelovanju s prof. dr. Martinom Gazvodo, razvoj termostabilnega analoga inzulina. Od leta 2017 je član programskega odbora za področje zdravja v programih Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, od leta 2019 pa namestnik predsednika Etične komisije za poskuse na živalih. Dejaven je tudi v skupini Health Deans v okviru združenja The Guild of European Research-Intensive Universities ter kot koordinator slovenskega dela projektov Obzorje 2020 Alliance4Life_ACTIONS in A4L_BRIDGE. Leta 2025 je postal prvi direktor Virtualnega raziskovalnega centra Alliance4Life.

Izr. prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., je specialist kardiologije in vaskularne medicine ter interne medicine, ki od leta 2021 vodi Oddelek za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na Kliničnem oddelku za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 2005, doktoriral leta 2011 in bil leta 2023 izvoljen v naziv izrednega profesorja. Njegovo klinično in raziskovalno delo je osredotočeno na napredovalo srčno popuščanje, presaditev srca, regenerativno medicino ter zdravljenje z matičnimi celicami. Posebej se posveča uporabi celic CD34+ pri kardiomiopatijah, povezovanju celičnega zdravljenja z mehansko podporo krvnemu obtoku in biološkim označevalcem tolerance presadka pri bolnikih po transplantaciji srca.

Dodatno se je izobraževal v okviru programa PCHF za srčno popuščanje v Zürichu in kot Fulbrightov štipendist v Centru za napredovalo srčno popuščanje Univerze v Teksasu v Houstonu. Za raziskovalno delo je v letih 2019, 2021 in 2023 prejel nagrado Paul Dudley White Ameriškega kardiološkega združenja. Vodi in sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Je avtor in soavtor znanstvenih člankov v mednarodnih revijah ter mentor študentskih raziskovalnih in doktorskih nalog. Ob pedagoškem delu na ULMF sodeluje pri organizaciji mednarodnega srečanja Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja. Opravlja recenzentsko delo, sodeluje v uredniških odborih in je član evropskih, ameriških ter slovenskih strokovnih združenj s področij kardiologije, transplantacijske in regenerativne medicine.

Prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., je leta 2002 zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podoktorsko izpopolnjevanje je opravila na Univerzi v Helsinkih na Finskem pod mentorstvom prof. Per-Henrika Groopa ter na inštitutu Baker Heart and Diabetes Institute v Melbournu v Avstraliji pod mentorstvom prof. Marka Cooperja in prof. Karin Jandeleit-Dahm. Dr. Pongrac Barlovič je specialistka in vodja Enote za sladkorno bolezen v nosečnosti na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Deluje tudi kot profesorica na Katedri za interno medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno predvsem na področja hipoglikemije, diabetične nefropatije ter zdravljenja sladkorne bolezni v nosečnosti. Skupaj s sodelavci je objavila številne znanstvene članke v uglednih mednarodnih revijah z visokim faktorjem vpliva, med drugim v revijah The Lancet Diabetes; Endocrinology, Diabetes Care in Diabetologia. Trenutno je predsednica Diabetološkega združenja Slovenije, koordinatorka Nacionalnih smernic za obravnavo sladkorne bolezni ter članica koordinativne skupine Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije.

Dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine, je zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Diplomiral je leta 2004 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Del specializacije je opravil v diabetološkem centru Bournemouth Diabetes and Endocrine Center v Veliki Britaniji. Kot mladi raziskovalec je doktoriral leta 2012, specialistični izpit pa je opravil s pohvalo leta 2013. Večino svoje dosedanje kariere se poglobljeno ukvarja z zdravljenjem odraslih oseb s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo inzulinsko črpalko in senzorski sistem za neprekinjeno merjenje glukoze. Dodatna znanja in izkušnje je pridobil v Cambridge University Hospital in King’s College of London v Veliki Britaniji. Na temo uporabe modernih tehnologij v zdravljenju sladkorne bolezni že več let vodi strokovne delavnice po Sloveniji in v tujini. Prav tako je mentor študentom Medicinske fakultete v Ljubljani na vajah iz predmeta Interna medicina. Objavlja znanstvene in strokovne prispevke v tujih in domačih revijah. Je avtor več pisnih izobraževalnih materialov za bolnike. Več let je bil član uredniškega odbora revije Sladkorna bolezen, ki jo izdaja Zveza društev diabetikov Slovenije. Od leta 2021 je predsednik Združenja endokrinologov Slovenije.

Dr. Lana Stavber, dr. med., je diplomirala leta 2015 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo strokovno pot je nadaljevala s specializacijo iz klinične genetike, ki jo je zaključila leta 2024. Svoje znanje je nadgrajevala z rednim sodelovanjem na kongresih ter strokovnim izpopolnjevanjem v pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo v Trstu. Danes je redno zaposlena v Centru za redke bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer se posveča genetski diagnostiki, kliničnemu vodenju in celostni obravnavi otrok z različnimi redkimi boleznimi. Leta 2026 je doktorirala s področja raziskovanja genetskih vzrokov idiopatske nizke rasti pri otrocih in mladostnikih. Na podlagi svojih raziskovalnih dosežkov je sooblikovala diagnostični algoritem za genetsko obravnavo otrok s tem stanjem v Sloveniji. Svoja spoznanja objavlja v znanstvenih in strokovnih publikacijah ter jih predstavlja domači in mednarodni strokovni javnosti.

Andraž Stožer, dr. med., je leta 2008 diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani kot najboljši študent generacije in z dotlej najvišjo povprečno oceno v zgodovini fakultete, leta 2013 pa doktoriral na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 2014 vodi Inštitut za fiziologijo in Katedro za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, od leta 2024 pa je redni profesor za fiziologijo. Fiziologijo poučuje študentom medicine, psihologije, zdravstvenih ved in biologije v Mariboru, na Medicinski univerzi na Dunaju ter Univerzi v Szegedu. Raziskovalno se ukvarja predvsem s fiziologijo in patofiziologijo Langerhansovih otočkov, zlasti z delovanjem celic beta, medceličnim povezovanjem, kalcijevo signalizacijo in dinamiko izločanja inzulina ter njihovo vlogo pri nastanku sladkorne bolezni. Raziskovalno se je izpopolnjeval na Inštitutu za diabetes Univerze v Alberti v Kanadi in na Medicinski univerzi na Dunaju. Je avtor ali soavtor več kot 90 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, ki so bili citirani več kot 4300-krat; njegov indeks h je 33 (Google Scholar). Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je prejel več priznanj in nagrad, med drugim državno nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja. Od leta 2024 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Jaka Šikonja, dr. med., je specializant interne medicine na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer se usmerja na področje diabetologije, endokrinologije in presnovnih bolezni. Raziskovalno se ukvarja predvsem z družinsko hiperholesterolemijo, redkimi presnovnimi boleznimi in sladkorno boleznijo tipa 2. Del podiplomskega raziskovalnega dela je opravljal tudi na Univerzi v Palermu v okviru mednarodnih projektov s področja kardiometabolnih bolezni. Je avtor oziroma soavtor več deset znanstvenih člankov in prejemnik Prešernove nagrade Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za raziskovalno delo na področju družinske hiperholesterolemije.

Izr. prof. dr. Katja Zaletel, dr. med., je predstojnica Klinike za nuklearno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in izredna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je specialistka interne in nuklearne medicine. Klinično in raziskovalno se ukvarja z razvojem novih pristopov k obravnavi bolezni ščitnice. Aktivno je vključena v nacionalne in mednarodne raziskovalne projekte in je avtorica ter soavtorica številnih znanstvenih publikacij. Trenutno je predsednica Združenja za nuklearno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in podpredsednica Razširjenega strokovnega kolegija za nuklearno medicino pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije.

Klara Zorko, dr. med., je študij medicine zaključila leta 2019. Kot specialistka interne medicine je zaposlena na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Kot asistentka sodeluje pri poučevanju študentov na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na isti fakulteti zaključuje tudi doktorski študij biomedicine. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v nosečnostno sladkorno bolezen in uporabo sistemov za kontinuirano merjenje glukoze v nosečnosti.